»Vseeno mi je zanjo.«
»Res mi je vseeno.«
»Najbolj obožujem film Noč čarovnic, ki sem ga ustvaril leta 1978, ki sem ga tudi režiral. Drugo so vizije drugih ljudi. Tako to gre. To se zgodi, ko dvigneš roke. Nisem želel režirati nadaljevanj. Nisem mislil, da je ostala zgodba. Kako sem se motil, mar ne?«
»Zame obstajata dve vrsti predelav. Eno je, če sem avtor materiala. Jaz sem napisal scenarij. Drugo: To je bila naloga, ki jo je naložil studio. 'Želimo, da to narediš.' Če je to naloga iz studia, mi ne plačajo, ko naredijo predelavo. Oni so lastniki materiala. Če sem ustvaril scenarij, mi morajo plačati. Takšno nadaljevanje mi je všeč. Moj film obstaja. Naredite svojega. Hočete mi plačati kup dolarjev, prav. Lepo se imejte.«
»Nikoli. Tega nočem videti. Ko gledam svoje stare filme, vidim napake in stvari, ki jih nisem naredil, in nato začnem gledati na način: 'Kaj počnem? To je neumno. Zakaj nisem naredil tega?’ To je boleče. Tega nočem početi, zato ne gledam.«
